Ko nabiranje postane užitek!

Gozdni pozdrav za obiskovalce - prvi jurčki v letu 2021

Moja strast obiskovanja narave, odhod v gozd, ki te povsem prevzame, notranje umiri in hkrati tudi na(d)gradi, z leti postaja čedalje bolj intenzivna. 

Ni ga lepšega, ko stopaš po mehki podlagi, vonjaš aromatičen zrak, opazuješ brstje na drevju, oblikovanje popkov, prisluhneš glasbi šelestenja drevja, oglašanju življenja krilatih prebivalcev. Ko korak zastane ob pogledu na sled štirinožnih gozdnih prebivalcev in ugotavljanju, ali je to divja svinja, morda srnica, ali kaj drugega. Vseskozi diši po smoli, torej drevje živi, se bori za svoj obstoj.

In če pri obisku gozda uzrem gljive, je veselje še večje. Strast se prebudi, vklopijo se senzorji in prelevim se v prvinsko nabiralko. Telo, um, duša se zlije z okolico, korak me sam ponese do gljive. Včasih imam občutek, kot da me same vabijo k sebi. Takrat nabiranje postane užitek!

A zgolj nabiranje gljiv je le prvi korak. Doma me nato čaka sortiranje, obdelava in način shranjevanja. Nekaj jih gre v skrinjo, nekaj jih vložim v kis, veliko jih tudi posušim. 

Tisti, ki nabira gljive in jih suši, točno ve, koliko kg svežih gljiv je potrebno za 100 g posušenih. In spet, vse je odvisno, katere gljive sušite. Razmerje ni vedno enako in razlika med sušenim jurčkom, lisičko, črno trobento, lijasto lisičko, zlato trobento,  kostanjevko, kozjenogim mesnatovcem me vsako leto znova preseneti. Za primerjavo naj zapišem, da za cca. 11 kg jurčkov svežih dobiš malo več kot kilo sušenih. Razkorak med svežimi in sušenimi kostanjevkami je še večji. 

Torej, kdor meni, da je 100 g posušenih gliv predrago, naj ima v mislih, koliko je vreden kg svežih gljiv. Predvsem jurčki in lisičke, ki so nekako bolj priljubljene pri potrošnikih. 

Mushroom_powder, Boletus_badius, 

jurčki v prahu za sladokusce in kuharske mojstre

zmlete lisičke za dodatek jedem.