Gozdni raj - Stellin kotiček

Arnika, zaščitena gorska rastlina, je močno cenjena v zdravilstvu. Sebastian Kneipp je znal ceniti njeno vrednost in jo uvrščal v sam vrh zdravilnih rastlin. Arnika v družbi Arnika vsebuje flavon glikozid, ki vpliva na venski sistem, povzroča širjenje žil (srčnih in perifernih) in pripomore k boljši prekrvavitvi in posledično dobro deluje na srce. Blagodejni učinek ima tudi na krčne žile. Hematom (krvni izliv) se z uporabo arnike hitreje resorbira. Po arniki lahko sežemo tudi ko nas pestijo različna vnetja (tudi sklepov), revmatična obolenja, zlata žila (hemeroidi). Zdravi poškodbe vseh vrst (zlomi, zmečkanine, izvin, izpah), odprte ali gnojne rane, boleče in natrgane mišice, protin (putika), vnetje dlesni in bolečin v grlu. Arnika hkrati pomirja bolečine in pospešuje celjenje ran. pojedina na cvetu Arnike Iz Arnike tako lahko pripravimo obkladke, naredimo tinkturo, jo uporabimo za izdelavo mazila ali zgolj za grgranje. Cvetove sušimo za čaje, a moramo biti previdni pri odmerkih zaradi...

  Balzam za ustnice Pred nekaj leti sem prvič naredila svoj balzam za ustnice. Razlog za to - preventivna zaščita ustnic. Mrzla zima, občutljive ustnice in želja po ustvarjanju novega mazila - balzama, so botrovali k temu koraku. Recept sem poiskala na spletu in mu dodala kanček svoje ustvarjalnosti.  Najprej si pripravimo dve posodici. Ena bo večja, kamor bomo natočili vodo za kopel druge, manjše posodice, v katero bomo dali potrebne sestavine. V drugo, manjšo posodico, damo: - 3 žlice mandljevega olja - 2 zvrhani žlici kokosovega masla ali karitejevega masla (po želji) - žlica čebeljega voska (naribanega)  ter vse skupaj mešamo toliko časa, da se vosek v celoti stopi.  Odstavimo posodo z vsebino ter po želji dodamo še:  - od 10 - 20 kapljic eteričnega olje rmana, vrtnice, sivke, limone, pomaranče, mete, smreke; torej po vaši izbiri  - od 10 - 20  kapljic vitamina E,   se dodajajo zaradi antioksidativne zaščite in hkrati podaljša obstojnost balza...

Vijolica naj bi bila znanilka pomladi. Kar malo presenečena sem bila, ko sem cvet vijolice ugledala v tem decembrskem mesecu. Cvet vijolice decembra meseca mi je prikradel nasmeh na obraz  Pater Simon Ašič jo v svoji knjigi, Pomoč iz domače lekarne, opiše kot zdravilno zel.  Vijolica vsebuje salicilno kislino in pri uporabi na koži (v malih količinah - do 3 odstotke) deluje antiseptično, posledično botruje pri obnavljanju in pomlajevanju vaše kože.   Dišeča vijolica v mesecu aprilu Nabira in uporablja se celotna zel. Prvi cvetovi nas razveselijo v mesecu marcu, včasih tudi preje, liste in korenine pa nabiramo in shranimo v jesenskem času.  Pater Simon Ašič v svoji knjigi navaja zdravilnost uporabe vijolice za bronhitis, grlo, kašelj, katar, ledvice, otroške bolezni (oslovski kašelj), potenje, rane, turi, vetrovi, želodec.  mikavna vijolica Uporabnost vijolice je vsestranska.  Sirup - eno pest cvetov in domači med vkuhavajte v vroči vodi približno 10 m...

smrekova smola in smrekovo, šentjanževo in mazilo arnike Smrekovo mazilo izdelaš lahko sam. Prvi korak k temu je obiskovanje gozdov. Ni ga lepšega, ko v gozdu poleg gob, najdeš še smolo. Je vsestransko uporabna in tudi zdravilna. Ker nabiram smolo na gozdnih tleh, je včasih obogatena z mahom, iglicami, zemljo.  obiskovanje gozdov prinese tudi takšne čare Na spletu lahko najdete veliko receptov z različnimi razmerji v količini za izdelavo smrekovega mazila. Tudi načini, kako pridobiti smolnat izvleček, se razlikujejo. Macerat pomeni izvleček, po slovensko. ko je vse povezano, storžek, smola, gobice - novo življenje   Preden se lotite izdelave mazila, je dobro si pripraviti vse sestavine ter pripomočke. Le tako boste nemoteno izdelali od A do Ž, brez nepredvidenih motenj. Pišem iz lastnih izkušenj. Torej pripravite si tudi posodice, v katere boste ob koncu vlivali vaše izdelano mazilo. Sama pripravim izvleček tako, da na vodni kopeli (posoda z vodo, v katero dam manjšo posodo) p...

Cvetlice imajo moč. Že sam pogled na cvet človeku pričara nasmeh na obraz, topel občutek se pojavi sam od sebe. Nekatere cvetlice imajo prednost, da lepe dišijo in še dodatno vabijo k sebi. Marsikatere od njih lahko obogatijo tudi našo vsakdanjo prehrano. Nekatere so velike, druge drobcene, krhke ali čvrste. Njih uporabnost je različna, bodisi v celoti, bodisi samo cvet, listi, steblo ali zgolj korenine.  A cvetlice ne razveseljujejo zgolj samo ljudi, temveč tudi živali in kdo bi vedel, morebiti tudi drevesa. Lepo je opazovati, ko se sprehaja človek po travnikih, drobcene živali, ki letajo od cveta na cvet, hitijo nabirati, opraševati in s tem ustvarjati nova življenja. Lep krog se sklene. Sama nabiram cvetje za pripravo različnih mazil, za domači jeger, nekaj tudi za čaj.  Prve napotke o moči cvetlic mi je podala moja stara mama, tudi knjige so kasneje pripomogle k temu, da sem ustvarjala in uporabljala svoja lastna mazila. Sprva je bilo ognjičevo, rmanovo, vijolice, rumene l...

Včasih si zaželim tudi obisk gorovja, hribovitega, alpskega sveta. Vsak letni čas v tem svetu nudi drugo obliko zadovoljstva, svojevrstnega užitka. Pozimi je težji korak, obutev naredi svoje. Dereze, cepini, čelada in ostali pripomočki dodajo še dodatno težo. S fotoaparatom v rokah se obisk polepša in podaljša. Pinus mugo - mountain pine, rušje mi včasih olajša, včasih oteži pristop k samemu vrhu, vse je seveda odvisno od debeline snežne oddeje in kako trdna je. Če ni dovolj trdna zna biti kar veselica se prebijati med to družino borovk.  Pomladni čas ponuja nov pogled na gorski svet. Na plano prično kukati prve zdravilne zeli, ki jih s pridom nabiram za čaje, mazila in čarobne napitke. Cvetenje Pinus muga - rušja oznanja rast poganjkov, plodov - storžkov. Ti so prava poslastica za brbončice, njih okus v ustih je specifičen, poln, žlahten ali žmohten po domače. In to je moj čas, ko nabiram te drobcene poganjke in drobcene storžke, jih doma zlagoma polagam v družbo sladkorja v 5 l k...

Gozdni pozdrav za obiskovalce - prvi jurčki v letu 2021 Moja strast obiskovanja narave, odhod v gozd, ki te povsem prevzame, notranje umiri in hkrati tudi na(d)gradi, z leti postaja čedalje bolj intenzivna.  Ni ga lepšega, ko stopaš po mehki podlagi, vonjaš aromatičen zrak, opazuješ brstje na drevju, oblikovanje popkov, prisluhneš glasbi šelestenja drevja, oglašanju življenja krilatih prebivalcev. Ko korak zastane ob pogledu na sled štirinožnih gozdnih prebivalcev in ugotavljanju, ali je to divja svinja, morda srnica, ali kaj drugega. Vseskozi diši po smoli, torej drevje živi, se bori za svoj obstoj. In če pri obisku gozda uzrem gljive, je veselje še večje. Strast se prebudi, vklopijo se senzorji in prelevim se v prvinsko nabiralko. Telo, um, duša se zlije z okolico, korak me sam ponese do gljive. Včasih imam občutek, kot da me same vabijo k sebi. Takrat nabiranje postane užitek! A zgolj nabiranje gljiv je le prvi korak. Doma me nato čaka sortiranje, obdelava in način shranjevanja....

Od kod se mi je porodilo ime za moj blog? Čisto enostavno.  Rada imam gozd, obiskujem ga v vseh letnih časih in v vseh vremenskih razmerah. Budno spremljam dogajanje v tem raju, opazujem, poslušam, vonjam, zaznavam, občudujem vse okoli sebe, enostavno se zlijem z okolico. Darove, ki mi jih nudi, z veseljem sprejemam. Vsakokrat znova komaj čakam, da uberem prve gozdne sadeže. Majcene, drobne stvari, ki mi prineso toliko radosti.  Ja, včasih se počutim kot prvinska nabiralka.  In ko iz teh pohajkovanj pridem domov, postanem ustvarjalka. Zakaj? Ker dodam svoj pridih tem darovom narave. Jih obdelam, obogatim in jim na ta način dodam svoj pečat. Kako to naredim?  Čisto enostavno. Iz borovnic naredim borovničev liker. Gobice bodisi vložim v kis, bodisi jih dam v skrinjo ali pa jih zgolj posušim za kulinarične užitke. Iz smrekovih vršičkov naredim sirup, za odrasle pa smrekovo žganje ali liker.  O, ja, in še se kaj najde ....... Ja, gozd zdravi, tako ali drugače. Zakaj...